Sodna praksa

Kako se izkaže izvajanje in interpretacija zakonov pri nas? Oglejmo si nekaj primerov sodne prakse.

• VSL Sklep IV Cp 1585/2021: 

Za podaljšanje ukrepov iz 19. člena ZPND mora biti izkazano ravnanje, ki ga kot nasilje v družini opredeljuje 3. člen istega zakona. Poleg tega pa tudi to, da izrečeni ukrepi (še) niso zalegli.

• VSL Sklep IV Cp 832/2019

BISTVENI ELEMENTI ODLOČITVE SODIŠČA  –  dokazni standardi

• prepričljiva predlagateljičina (žrtvina) izpoved, da je nasprotni udeleženec zoper njo večkrat uporabil fizično silo, ji grozil  in jo poniževal;
• zoper nasprotnega udeleženca (storilca, v nadaljevanju NU)  je zaradi fizičnega nasilja žrtev vložila kazensko ovadbo;
• žrtev se je zatekla po pomoč na Center za socialno delo  (CSD);
• iz zapisa multidisciplinarnega tima pri CSD  izhaja, da je predlagateljica v stiski, ker je podala prijavo zoper nasprotnega udeleženca in da se boji posledic, ker verjame, da je sposoben uresničiti svoje grožnje, ko bo izvedel za prijavo. Omenjeni multidisciplinarni tim je pri predlagateljici ugotovil visoko stopnjo ogroženosti s strani nasprotnega udeleženca.
• Navedene okoliščine, ob hkratni ugotovitvi, da se je morala predlagateljica, kljub temu, da je edina lastnica stanovanja na P., nastaniti v varni hiši, izkazujejo, da je dokazna moč predlagateljičinih trditev večja od neprepričljive izpovedi nasprotnega udeleženca, v kateri je zanikal fizično nasilje do predlagateljice.

 

• VSL Sklep IV Cp 53/2019

ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanja nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev podana po hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

 

• VSL Sklep IV Cp 408/2019

Predlagateljici trditev in konkretiziranih navedb o podanem vsiljevanju in zalezovanju nasprotnega udeleženca nista podali, zato ukrepov tudi ni mogoče utemeljiti s prvič v pritožbi podanimi navedbami, da prva predlagateljica živi v strahu, da si ne upa iz šole do avtobusne postaje, da jo je strah, da bi nasprotnega udeleženca srečala, da jo bo zalezoval oziroma celo ugrabil    (predlog za podaljšanje ukrepa je bil zavrnjen)

 

• VSL Sklep IV Cp 1485/2020

Zgolj ocena ogroženosti še ne predstavlja podlage za podaljšanje ukrepov. Ocena ogroženosti, ki jo poda CSD zato temelji na žrtvinem subjektivnem dojemanju realnosti in njenem občutku ogroženosti in ne gre za povzetek dejanskih in preverjenih dogodkov s konkretnimi dokazi in dejstvi. Ocena ogroženosti zato glede na navedeno ne more predstavljati dokaz za verjetno izkazanost podlage za podaljšanje ukrepov sodišča  (predlog za podaljšanje ukrepa je bil zavrnjen)

 

• VSL Sklep IV Cp 915/2018

Za podaljšanje ukrepov po ZPND morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek, torej povzročanje nasilja s telesno poškodbo žrtve ali prizadejanjem škode na njenem zdravju, ali drugačen protipraven poseg v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (prvi odstavek 19. člena ZPND), izkazano pa mora biti tudi, da izrečeni ukrepi niso zalegli.

 

• VSL Sklep IV Cp 1268/2020

Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem in otrokoma udeležencev v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND. Že sama teža izrečenih besed nasprotne udeleženke v tem dogodku izkazuje, da je nasprotna udeleženka nekritična do svojih preteklih nasilnih ravnanj, da izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena (da bi nasprotna udeleženka prenehala z izvrševanjem nasilnih dejanj v smislu določb ZPND) in da so izpolnjeni pogoji za podaljšanje veljavnosti izrečenih ukrepov (besede so bile izrečene ob koncu stika s starejšim sinom, ko se je nasprotna udeleženka v „dialogu“ s predlagateljem žaljivo izrazila o njegovi materi, ki je tedaj prišla k predlagatelju („tamle imaš bosansko kurbo“), kar je izjavila tudi v navzočnosti starejšega sina). Izrečene besede so ponižujoče ter posegajo tudi v predlagateljevo dostojanstvo, po svojem pomenu pa brez dvoma predstavljajo obliko psihičnega nasilja nasprotne udeleženke nad predlagateljem.

 

• VSL Sklep IV Cp 2575/2018

Izvedeni dokazi kažejo, da je ravnanje nasprotnega udeleženca povzročalo predlagateljici razne duševne stiske tudi s tem, ko je v njeni hiši večkrat vpil nanjo, zlasti med njegovimi prepiri s predlagateljičino hčerko (v enem od teh prepirov je nasprotni udeleženec zagrozil predlagateljici, naj odpelje hčerko, sicer jo bo ubil), ter jo izsiljeval, da mu mora povrniti denar, ker naj bi odplačeval domnevni dolg njene hčerke, sicer bo nad predlagateljico poslal izterjevalce. Že ta ravnanja nasprotnega udeleženca kažejo, da gre verjeti predlagateljičini izpovedbi, da se nasprotnega udeleženca (upravičeno) boji, prav to, kako žrtev psihičnega nasilja doživlja ravnanje povzročitelja nasilja, pa je bistveno pri opredelitvi, ali določeno ravnanje predstavlja obliko psihičnega nasilja v pomenu petega odstavka 3. člena ZPND.

 

• VSL Sklep IV Cp 851/2019

Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšnja zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Ravno zaradi nujnosti in prednostne obravnave zadeve sodna praksa dopušča nižji dokazni standard.

 

• 214. člen Sodnega  reda (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21):

Prednostno se določajo obravnave in naroki v nujnih zadevah in v zadevah, v katerih postopek traja že dalj časa.

 

• 83. člen Zakon o sodiščih (ZS):

Kot nujne zadeve, v katerih sodišča v času poletnega poslovanja  razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah, v katerih procesni roki tečejo, so nepravdne zadeve po zakonu, ki ureja preprečevanje nasilja v družini (ZPND)

 

• 105. člen ZNP-1:

      Postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok so nujni.

Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

 

• 99. člen – roki v postopkih za varstvo koristi otroka:

V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče prvi narok razpiše v 45 dneh od prejema popolnega predloga za

začetek postopka oziroma v osmih dneh po prejemu mnenja centra za socialno delo (iz prejšnjega člena).

 

• VSRS Sklep I R 68/2021:

Sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani se med seboj poznajo in sodelujejo. Sodniki oddelka za družinsko sodstvo sodelujejo s sodniki kazenskega oddelka v okviru dežurstev kot člani zunajrazpravnih senatov ter pri sojenju v petčlanskih senatih. Izpostavljeno bi lahko vzbudilo dvom v nepristranskost sojenja. Videza nepristranskosti v konkretnem primeru ne bi bilo mogoče zagotoviti z uporabo ustreznih institutov (izločitev sodnika po 70. členu ZPP) ali z ustrezno organizacijo dela, saj obstaja med vsemi sodnicami družinskega oddelka Okrožnega sodišča v Ljubljani in materjo nasprotnega udeleženca določena (najmanj objektivna) povezanost.

 

Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora to odražati tudi navzven.

 

• VSRS Sklep I R 57/2020:

V sporu je A. A. sodišču sporočil, da naj bi otrokova mati kršila začasno odredbo glede izvajanja stikov, pri čemer je v potrditev njegovih navedb predlagal zaslišanje svoje matere (ki je kazenska sodnica pri Okrožnem sodišču v Ljubljani). Sodniki Okrožnega sodišča v Ljubljani se med seboj poznajo in sodelujejo. Sodniki oddelka za družinsko sodstvo sodelujejo s sodniki kazenskega oddelka zlasti v času svojih dežurstev. Ker bi navedeno lahko vzbujalo dvom v videz nepristranskosti sodišča, Okrožno sodišče v Ljubljani predlaga določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča.

• podobno: VSRS Sklep I R 51/2021, VSRS Sklep I R 96/2020, VSRS Sklep I R 111/2020….

 

« Pravne podlage in zakonodaja
Vloga različnih organov »