V primeru, da je sodišče z odločbo odločilo tudi o preživnini, ki jo je morda dolžan plačevati eden od staršev, je v takem primeru nujno potrebno zahtevati izvrševanje sodne odločbe ter vložiti predlog za izvršbo, če preživninski zavezanec svoje dolžnosti ne izpolni prostovoljno.
Če sodišče o preživnini ni odločilo, ker je po oceni sodišča finančno breme enakomerno porazdeljeno med oba starša, pa je potrebno vložiti ustrezno pravno sredstvo na sodišče, s katerim lahko zahtevate povrnitev sorazmernega dela stroškov, ki ste jih plačevali v času, ko se vaš bivši partner/ka ni strinjal/a s črpanjem »namenskih« sredstev na računu …
Navedeni problem ni osamljen, celo več…čedalje večkrat zaznavamo, da takšno ravnanje, ki ga lahko označimo kot zavržno, nima sodnega epiloga, po našem mnenju (tudi) zaradi neustrezne zakonodaje na navedenem področju.
V okviru veljavne zakonodaje pa lahko začnete izvršilni postopek, na voljo je tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja Neplačevanja preživnine po določilu 194. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21, v nadaljevanju KZ-1)
Takšno ravnanje bi glede na stališče veljavne zakonodaje lahko opredelili kot vrsto nasilja v družini, saj ustvarja za vas izjemno neugodne posledice, stisko, strah pred izgubo službe, posega v vaš občutek varnosti, torej gre v tem primeru za kršenje temeljnih človekovih pravic.
Žal se v praksi velikokrat dogaja, da je izguba službe (v teh časih ne redek pojav) okoliščina, na temelju katere nerezidentni starš (starš, ki mu otrok ni zaupan v varstvo in vzgojo, temveč izvaja stike z otrokom) »gradi« tožbo/predlog za pre-dodelitev otroka v varstvo in vzgojo, čeprav sam generira okoliščine, ki lahko pripeljejo v izgubo (tudi) službe drugega starša.
Navedeno vprašanje je res izjemno kompleksno. Ker vsebuje kar nekaj sklopov vprašanj, je najprej potrebno pregledati pravno in dejansko podlago morebitnim zahtevkom, ki pa jih morate uveljavljati v ustreznem postopku na sodišču. Kakršen koli dogovor, ki ni formaliziran, namreč ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Starši morajo preživljati svoje otroke do polnoletnosti.
Po polnoletnosti pa obstaja dolžnosti preživljanja ob pogoju rednega šolanja oziroma študija, poleg tega upravičenec ne sme biti zaposlen ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Preživljanje je tudi omejeno do prvega zaključka srednješolskega izobraževanja oziroma do pridobitve najvišje ravni splošne oziroma strokovne izobrazbe, ki jo je po predpisih s področja srednjega šolstva možno pridobiti oziroma le do prvega zaključka dodiplomskega študija ali do prvega zaključka magistrskega študijskega programa ali enovitega magistrskega študijskega programa v skladu z določbami zakona, ki ureja visoko šolstvo. Obveznost preživljanja traja najdlje do upravičenčevega dopolnjenega 26. leta starosti.
Seveda. Zakon o kazenskem postopku določa, da se obtoženec lahko začasno odstrani iz sodne dvorane, če soobtoženec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice.
V primeru, da te je strah povedati pred storilcem/ko, kaj se je resnično dogajalo in kaj je počel/počela s teboj ali pred teboj, lahko predlagaš, da podaš izjavo (poveš kaj se je dogajalo) v odsotnosti storilca/ke.
Zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, je lahko v korist in predvsem v pomoč tudi otroku ali mladoletniku, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki z zaslišanjem zanj nastanejo.
Nasilje v družini je po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.
Po pregledu številne sodne prakse smo ugotovili, da sodišča in predhodno organi pregona največkrat obravnavajo fizično nasilje kot najpogostejšo obliko družinskega nasilja.
Tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 (Uradni list RS, št. 41/09) izrecno opozarja na neustrezno ravnanje, k.d. zanemarjanja, psihično in telesno nasilje ter spolne zlorabe.
Menimo, da je tudi oblika finančnega oz. ekonomskega nasilja tista, ki si zasluži podrobnejšo vsebinsko opredelitev in obravnavo, saj je tudi pri tej obliki nasilja v družini zaznati nastanek neenakomerne porazdelitve moči ter drugih strukturnih neenakosti, prevlado in nadzorovanje ene osebe nad drugo, torej kršitve temeljnih človekovih pravic, med drugim pravice do varnosti (tudi finančne), dostojanstva, pravice do enakosti v družini, načrtno vzpostavljanja dependantnega odnosa …
Storilec tega kaznivega dejanja je lahko kdorkoli, tudi mladoletnik, torej tudi sotekmovalec/sotekmovalka, saj to kaznivo dejanje stori kdor:
- a.) Doseže, da spolno občuje ali s tem izenačeno spolno ravna brez privolitve druge osebe in/ali doseže, da druga oseba brez privolitve stori ali trpi kakšno spolno dejanje, stori kaznivo dejanje.
- b.) Kaznivo dejanje stori tudi, kdor spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo drugega ali istega spola, ki še ni stara petnajst let.
Pomembno je, da zaupaš staršem, lahko tudi svetovalki na šoli, ki jo obiskuješ … vedno pa lahko takšno ravnanje zaupaš policistom, ki morajo tvojo prijavo sprejeti in jo obravnavati po uradni dolžnosti …
Ker so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje, lahko takšno ravnanje prijaviš Policiji, (Okrožnemu) Državnemu tožilstvu, Centru za socialno delo, učiteljici ali svetovalni delavki na šoli, ki jo obiskuješ, Inšpekciji, Ministrstvom..
Vsakdo pa lahko naznani kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, torej tudi ti, če si žrtev kaznivega dejanja sli če veš, da je žrtev kaznivega dejanja kdo drug, ki ga poznaš …
Pravilno in pametno je, da se v tistem trenutku, ko kdo ravna v nasprotju s tvojo voljo, umakneš ter kasneje o tem, kaj se je zgodilo, tudi poveš odrasli osebi, ki ji zaupaš in seznaniš tiste, ki jih naštevam v nadaljevanju (Policija …)
Spolno nasilje v športu, ki je kaznivo dejanje, je posebnost, ker se velikokrat dogaja med trenerjem/trenerko in varovanko/varovancem, med katerima velja zelo zaupen odnos ter odnos nadrejenosti trenerja/trenerke, ki ga varovanec/varovanka »uboga« oz. v celoti sledi njegovim/njenim navodilom v času celotnega trenažnega procesa ter redko ugovarja in je po navadi v odnosu do trenerja/trenerke v podrejenem položaju …
Zato je to kaznivo dejanje še toliko bolj obsojanja vredno.
Storilec tega kaznivega dejanja je lahko tudi fizioterapevt/ka, kondicijski trener/trenerka, funkcionar/ka…..
Spodaj naštevam primere spolnega nasilja, ki se lahko dogaja (tudi) v športu:
- neprimerne pripombe o telesu/delih telesa žrtve, namigovanje na spolnost;
- neželeno dotikanje, poljubljanje, božanje;
- neželeno otipavanje;
- siljenje osebe v spolne prakse, ki si jih ne želi;
zahteva po spolnem odnosu v zameno za službo, za napredovanje v službi, za višje ocene …;
- prikazovanje revij, slik, posnetkov s spolno vsebino žrtvi, če žrtev tega ne želi;
- siljenje žrtve v proizvajanje materiala s spolno vsebino;
- neprimerno razkazovanje svojega golega telesa, slačenje in razkazovanje genitalij, ki ga žrtev ne želi;
- zahtevanje od žrtve, da razkazuje svoje golo telo in/ali genitalije;
masturbacija v prisotnosti žrtve brez pristanka žrtve;
- zahteva, da žrtev masturbira pred storilcem, čeprav tega ne želi;
posilstvo;
- vtikanje predmetov v nožnico ali v danko;
- spolno suženjstvo ali trpinčenje;
- prisiljevanje v prostitucijo …
