Ali lahko prosim, da se pri obravnavanju moje prijave spolnega nasilja spoštuje moja želja, da ne srečam storilca?
Seveda. Zakon o kazenskem postopku določa, da se obtoženec lahko začasno odstrani iz sodne dvorane, če soobtoženec ali priča v njegovi navzočnosti noče izpovedovati ali če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govoril resnice.
V primeru, da te je strah povedati pred storilcem/ko, kaj se je resnično dogajalo in kaj je počel/počela s teboj ali pred teboj, lahko predlagaš, da podaš izjavo (poveš kaj se je dogajalo) v odsotnosti storilca/ke.
Zaslišanje otroka, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja, je lahko v korist in predvsem v pomoč tudi otroku ali mladoletniku, vendar je pri taki oceni treba upoštevati tudi naravo kaznivega dejanja in težo očitkov v obtožbi ter predvsem, ali je zaslišanje otroka res nujno potrebno za celovito in pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Če je to možno zgolj s posrednimi dokazi potem je treba presoditi, ali interes postopka pretehta morebitne škodljive posledice, ki z zaslišanjem zanj nastanejo.
Nasilje v družini je po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) vsaka uporaba fizičnega, spolnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oz. zanemarjanje družinskega člana ne glede na starost, spol ali katerokoli drugo osebno okoliščino žrtve ali povzročiteljice oz. povzročitelja nasilja.
Po pregledu številne sodne prakse smo ugotovili, da sodišča in predhodno organi pregona največkrat obravnavajo fizično nasilje kot najpogostejšo obliko družinskega nasilja.
Tudi Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini 2009-2014 (Uradni list RS, št. 41/09) izrecno opozarja na neustrezno ravnanje, k.d. zanemarjanja, psihično in telesno nasilje ter spolne zlorabe.
Menimo, da je tudi oblika finančnega oz. ekonomskega nasilja tista, ki si zasluži podrobnejšo vsebinsko opredelitev in obravnavo, saj je tudi pri tej obliki nasilja v družini zaznati nastanek neenakomerne porazdelitve moči ter drugih strukturnih neenakosti, prevlado in nadzorovanje ene osebe nad drugo, torej kršitve temeljnih človekovih pravic, med drugim pravice do varnosti (tudi finančne), dostojanstva, pravice do enakosti v družini, načrtno vzpostavljanja dependantnega odnosa …